Prvi izid čisto frišne slovenske net.založbe “kamizdat” v resnici po nekem logičnem naključju prikazuje spekter slovenske produkcije, ki jo misli v prihodnosti izdajati. V to kompilacijo vsakovrstne godbe so v glavnem popadali izdelki po principu vabila, saj smo majhni in se poznamo, kajne? Seveda ne sme biti zanemarljivo povedati, da ta izid sovpada z uradno objavo slovenskih Creative Commons licenc, saj kam001 služi kot takoimenovani “prikaz 5″ ali prostozvočna petina kreativnih prikazov del na Festivalu ustvarjalnosti. Hkrati pa je kam001 obogatena s štirimi izbranimi izdelki izmed prijavljenih na Festival preko creativecommons.si (niomas, kalki mitreya, boštjan špetič).Izdelati pravo skoraj 80-minutno zgodbo iz tako raznovrstnih godb je bil pravi izziv. Tako ali tako pa vemo, da si vsi znamo delati svoje audio/cd kompilacije, in ker gre tokrat (končno) za prosto glasbo, lahko to počnete po mili volji, ne da bi vas bilo strah.

Kompilacijo otvori talentirani “niomas” za katerim stoji Samo Tepeš s “kolažem 1″, katerega sofisticiran drajv takoj razbije Calvin Stein s pomenljivim šumom in najdenimi zvoki in tako pripravi teren za kolaboracijo/remix Marka Batiste s soudeleženci z njegove razstave “structure-00″, ki pelje po nenavadnem terenu nadaljnega kolažiranja. Calvin Stein ponudi kratek šumni intermezzo, da se lahko začne pravi plesni blok: Symann z mojstrskim sodobno-šumno kliky-reverberiranim tehnom, besedo prevzame kamerad Zergon z skoraj klasičnim berlinskim Reset-om, primerno zabasiranim, prepuščajoč se prostoru in tišini. Z mehkobo se ukvarja tudi Primož z njegovo deep-house izdelavo “elements”, ko Kalki Mitreya (z obale?) raje pokaže zobe skozi divjo zakompresirano transoidno poskočnico. Špetičev distorziran vpad spominja na Vibertove Nuggets-e s posladkom iz štoparskega vodnika po čemer Viatorjev Goldbody spelje v bolj umirjene in nežnejše vode, ki jih obogatita niomas s še eno triphopaško mojstrovino in borka s šajino v zelo lagodnem kreativnem vzdušju. Mikkov junkreader je nova šumno-elektroakustična dimenzija kompilacije, saj reciklira prazen računalnikov disk v nekaj z veliko tišine. Še več tišine si privošči Borut Savski s šumnozvočnim kosom, ki je nastal ob njegovem projektu Orakelj (ki govori in gleda). Zaključi kontrapunktno jazzovska trekerka Sofia iz daljnega leta 2000.

Kot smo že zapisali v konceptu, ki smo ga zastavili za festival, ko gre za “vpogled v fluidnost nekega slovenskega glasbenega trenutka skozi razlike in drugačnosti sodobnega, tudi digitalnega, glasbenega ustvarjanja in individualizirano popotovanje med nekaterimi untergruntovskimi kakor tudi bolj znanimi kreativci,” se ob tem kukanju iz kompleksne teksture slovenskega glasbenega dogajanja navdušujemo nad idejo, da smo pripomogli najti še kakšna ušesa, ki so bila lačna takšnega popotovanja. Hkrati pa se znova in znova spomnimo, da gre le za glas vseh.

more:
www.kamizdat.si/24